Kako vam lahko pomagamo v Synovii?
Z diagnostičnimi testi in znanjem ortopedske medicine najprej postavimo natančno diagnozo. Najpogostejši vzrok za bolečine v zapestju je sindrom karpalnega tunela. Na težave v zapestju pa lahko negativno vpliva oziroma je vzrok slaba drža. Z delno ali celotno analizo drže diagnosticiramo, ali je potrebna tudi korekcije drže. Pri sindromu karpalnega tunela je najpomembnejša mobilizacija zapestja, saj tako odpiramo karpalni tunel in zmanjšamo pritisk na medialni živec. Ta povzroča bolečine, zmanjšanje moči v roki in / ali mravljinčenje v roki. Z ultrazvočno terapijo delamo na manjšanju otekline. Za sprostitev mišic uporabljamo tehnike masaže mehkih tkiv in masaže globokih tkiv. Zelo pomembne so tudi vaje za doma, ki vas jih naučimo pravilno izvajati. Prav tako vam damo napotke, kako si lahko pomagate sami.
Če ste prisiljeni več ur dnevno sedeti za računalnikom, vsakih 15 do 20 minut rokam privoščite kratek odmor, jih nekoliko pregnetite ter upognite zapestja. Po tipkovnici udarjajte nežno, kot bi jo žgečkali, tudi s pisalom nežno in lahkotno drsite po papirju brez naglih, agresivnih gibov.
Bodite pozorni na položaj hrbtenice med sedenjem. V primeru ukrivljenosti se ramena ukrivijo naprej. Zelo pomemben je tudi položaj rok. Te naj ne bodo preveč upognjene nazaj ali preveč pokrčene. Naj ne bo okolje, v katerem delate, preveč hladno, saj bo sicer mravljinčenje bolj intenzivno in bolečine bolj izrazite. Doma si lahko simptome blažite s toplimi obkladki in samomasažo.
Kaj je bolečina v zapestju oz sindrom karpalnega kanala?
Otrplost, mravljinčenje in bolečina v rokah, predvsem zapestju, dlaneh in prstih, so pogosto posledica sindroma karpalnega kanala.
Pacient ima v dlani in prstih občutek, kot da ga občasno trese elektrika (razen v mezincu). Simptomi so lahko prisotni kadarkoli. Pogostejši so ponoči in pacienta zbudijo. Na začetku so simptomi prisotni samo občasno, kasneje pa ves čas. Simptome poveča npr. nošenje vrečk, držanje telefona, vožnja motorja ali avta. Bolečina in mravljinčenje se včasih prenaša proti rami. Pacient lahko izgubi moč za prijem, zaradi česar mu iz rok padajo stvari. Dolgi pritisk na mediani živec stanje poslabšajo in posledično se pojavi zmanjšana občutljivost sredinca, nato kazalca in prstanca. Kasneje se zmanjša tudi volumen mišice na dlani.
Skozi ozek prehod v zapestju, ki mu pravijo karpalni kanal, tečejo kite mišic upogibalk, prstov rok ter medialni živec, po katerem se prenašajo občutki za otip palca, kazalca, sredinca, pol prstanca, kakor tudi kože na strani dlani, kjer je palec. Predvsem zaradi dolgotrajne prisiljene drže se pogosto zgodi, da se tkiva ali druge strukture, ki potujejo skozi karpalni kanal, vnamejo in takrat nastane kompresija oziroma pride do stisnjenja medialnega živca.[/text_output]
Delite prispevek