Najpogostejše poškodbe pri kolesarjenju so bolečine v hrbtu, v dlaneh, v kolenu, iliotibialni sindrom (bolečina na zunanji strani kolena), bolečine v kolku in v genitalijah.

Bolečina v hrbtu – link na hrbet

Bolečina v kolenu:

  • patelofemoralni bolečinski sindrom,
  • sindrom iliotibialnega trakta,
  • patelarni tendonitis,
  • tendonitis kvadricepsa.

Čeprav se kolesarjenje obravnava kot šport, ki zaradi odsotnosti dotika nog s tlemi ne obremenjuje kolen, lahko ponavljajoči se gibi pri pedaliranju (tudi do 5.000 vrtljajev na uro) kljub temu privedejo do številnih poškodb kolena zaradi preobremenitve. Pogosti vzrok bolečine ni novonastalo vnetje, temveč degenerativne spremembe sklepa zaradi dolgotrajne obrabe. Običajno se težave s kolenom pojavijo pri kolesarjih, ki pedalirajo premočno (pretrdo) ali pa pretiravajo z dolžino tur brez predhodnega ustreznega treninga (t. i. vikend kolesarji).

Eden od najpogostejših vzrokov za bolečino v kolenu je patelofemoralni bolečinski sindrom.

Kolesar čuti bolečino v sprednjem delu kolena in okrog ter pod pogačico. Bolečina postaja po dolgotrajnem sedenju s pokrčenimi koleni ter ob hoji navkreber ali navzdol (pokrčena kolena) vse močnejša. Koleno lahko po aktivnosti tudi blago oteče. Pri tem sindromu pogačica s svojo sklepno površino med gibanjem kolena ne drsi pravilno po sklepni površini stegnenice. To vodi do mikropoškodbe sklepnih hrustancev na obeh kosteh, posledica pa sta vnetje in bolečina.

Vzroki za patelofemoralni sindrom so preobremenitve, nepravilna višina sedeža, nepravilen položaj nog pri pedaliranju (os kolena navznoter ali navzven) ter šibkost oziroma neenakomerna moč stegenskih mišic, ki pogačico vleče iz smeri.

Zdravljenje takšne poškodbe vključuje počitek, hlajenje in protivnetne analgetike ter ustrezne vaje za krepitev mišic stegna, ki stabilizirajo gibljivost pogačice. Zelo priporočljiva je tudi uporaba kinezioloških trakov.
Podobne simptome povzroča tudi vnetje kite pogačice (patelarni tendonitis) in kite sprednje štiriglave stegenske mišice (tendonitis kvadricepsa).

Obe poškodbi nastaneta zaradi prenizko nastavljenega sedeža ali dolgotrajnega vrtenja pedal v nizkih prestavah (»vrtenje na trdo«). Pri tem pride do preobremenjenosti mišice in posledičnega vnetja; zdravljenje pa je podobno kot pri patelofemoralnem sindromu.
Druga vrsta bolečine pa se pojavi pri sindromu iliotibialnega trakta, kjer je bolečina prisotna na zunanjem delu kolena ali pa nad kolenskim sklepom na zunanjem spodnjem delu stegnenice. Gre za pogosto preobremenitveno poškodbo, ki je posledica utesnitve dobro prekrvljenega tkiva pod iliotibialnim vezivnim trakom med ponavljajočim se gibanjem kolka in kolena.

Zdravljenje vključuje počitek, hlajenje z ledom, ultrazvočno terapijo, manualno terapijo, vaje za krepitev in raztezanje mišic stegna ter uporabo kinezioloških trakov za razbremenitev.

Bolečina v vratu

Zaradi prisilne drže (konstanten pogled naprej) je vrat zelo usločen nazaj (povečana vratna lordoza), glava zleze preveč naprej. V takšnem položaju so mišice vratu stalno napete, poveča pa se obremenitev sklepov vratne hrbtenice.

Bolečina v dlaneh

Med dolgotrajnim kolesarjenjem se lahko zaradi pritiska na živec v zapestju pojavijo bolečine v dlaneh, otrdelost, mravljinčenje in šibkost zadnjih dveh prstov ter zunanjega dela dlani.

Osnova zdravljenja je ustrezna prilagoditev kolesa: iskanje ustrezne višine krmila (nižje krmilo – več pritiska na zapestje), prilagoditev višine sedeža in položaja rok na krmilu. Pomagajo tudi bolj obložene ročke krmila ter (z gelom) odebeljene kolesarske rokavice. Položaj rok na krmilu je treba med vožnjo večkrat zamenjati, saj s tem razbremenimo pritisk na živec, komolci pa naj bodo med vožnjo pokrčeni. Če omenjeni nasveti ne zadoščajo in težave z mravljinčenjem ne izginejo, je potreben natančnejši pregled pri zdravniku specialistu, saj je lahko vzrok okvare oziroma mesto ukleščenja živca tudi višje v poteku roke ali vratu.

Stef, Synovia

Kako vam lahko pomagamo pri Synovii?

Najpogostejši vzrok za poškodbe pri kolesarjenju je prav tako kot pri teku mišično neravnovesje. Kolesarje testiramo s tenziomiografom TMG100, ki nam da točne podatke o lastnosti mišične kontrakcije, v kakšnem stanju je mišica, o razmerju mišic in mišičnih skupin. Analizo drže opravimo s programom GPS400. TMG100 in GPS400 uporabljamo v kombinaciji z manualnim testiranjem, tako da lahko jasno opredelimo težavo in najdemo vzrok. Ko imamo vse podatke testiranj in vzrok bolečine, sestavimo program terapij in terapevtskih vaj, s katerimi odpravljamo vzrok za nastanek poškodbe ter zmanjšujemo tveganje za nastanek poškodb.

DODATI ZA: ZAPESTJE


Kaj lahko storite sami?

Zmanjšanje obsega in intenzivnosti vadbe sta prva nujna ukrepa, ko se bolečina pojavi. Boleči predel lokalno hladite 3–4x dnevno, 15–20 minut. Po treningu obvezno naredite pravilno ohlajanje in raztezanje. Zaradi same postavitve na kolesu pa največkrat trpita spodnji del hrbta in kolena. Priporočljiva sta izvajanje vaj za krepitev mišic ter raztezanje mišic spodnjega dela hrbta in kolena. Prav tako pa je pomembno, da se o primerni kolesarski obutvi, opremi, položaju na kolesu pogovorite s strokovnjakom. Če čutite mravljinčenje in bolečine v dlaneh, vam svetujemo obisk v naši ordinaciji.